Kot po navadi, ko pridem na fakulteto, zavijem v knjižnico po brezplačen izvod časnika Financ. Pozdravim knjižničarko, vzamem Finance, u glej… še kar veliko jih je. Ja, odkar so jih postavili v knjižnico nihče ni zainteresiran in si jih ne vzame, prej ko so bile postavljene na hodniku, pa si jih je vzel vsak mimoidoči. Eni zato, ker jih dejansko preberemo, drugi zato, ker so “kao kul”, če imajo v rokah časnik Finance in tretji zato, ker je pač še nekaj zastonj. Vse to pomislim v trenutku, ko iz kupa lepo sveže naloženih Financ vzamem zgornji izvod, kjer že takoj preberem naslov “Državna črna luknja”. Vse je črno v naši zeleni Sloveniji. Na robu časopisa ugotovim, da so škofje dejali, da bo kazen za finančni grehe ustrezna. No prav, pomislim. Se obrnem in poslovim od knjižničarke ter oddrvim v prvo nadstropje. Druga postaja: oglasna deska. Kaj novega? Noben dodaten izpitni rok ni razpisan in to ravno takrat, ko bi lahko bili razpisani. Kako so te roke sestavljali, da je vse na enem kupu? Ja, to je slabost rednega študija. In tako nadaljujem pot po stopnicah višje, misleč, da je res vse na robu črne luknje.
Kasneje, ko zapustim fakulteto in se sprehodim skozi mesto ugotovim, da kar veliko ljudi poseda na pokritih terasah mariborskih kafičev in v zrak spuščajo cigaretni dim ob kavici, pivu, čaju ali vinu. Ali sem naletel na čas za malico ali pa je stopnja brezposelnosti res tako velika. Namreč niso vsi samo dijaki, študentje ali penzionisti. Denar očitno je. Kako to mislim? Ja, kljub tarnanju o brezposelnosti, ljudje polnijo kafiče, kakor, da bi tam zastonj delili hrano in pijačo. Saj ok, samo da se čim več družimo in ohranjamo stike, v živo (ne samo preko facebooka, o katerem več kdaj drugič). Tako še vsaj kafiči nekaj zaslužijo.
Po odhodu proti domu se ustavim še v Europarku, kar tako, brez kakšnega namena, da bi kaj kupil. Grem malo pogledat v Mladinsko knjigo, če bi se mi kakšna knjiga ponudila in bi se odločil za nakup ali pa jo vsaj uvrstil na seznam za nakup. Ugotovim še, da so zaprli knjigarno Felix. Zakaj? Čemu? No, upam, da se vrnejo. Aha… odpirajo tudi Müller v Europarku. Kaj se bo zgodilo z Müllerjem v mestu? Bo še vedno takšna gneča ali se bo poznal padec prometa. Zakaj? V Europarku lahko parkiraš brez težav, pregledaš še ponudbo drugih trgovin, opraviš vsakdanji nakup špecerije in to vse lepo na toplem in suhem. No, med tem razmišljanjem sem ugotovil, da je tudi Europark poln. Še enkrat potrditev… denar je. Ljudje kupujejo. Vsaj polni nakupovalni vozički in vrečke v rokah mimoidočih so dokaz, da je temu tako. Da, vem, denar mora krožit. Jaz tokrat nisem potreboval nič. Mogoče naslednjič, ko bom šel dejansko v šoping.
Zavil sem proti izhodu iz te nakupovalne množice, se odpravil proti avtomobilu in proti domu. Še ena ugotovitev… madonca avtomobilov pa je tudi vedno več…
Je črna luknja res tako črna?
Oznake:
finance,
fakulteta,
izpiti,
knjigarna,
mladinska,
felix,
europark,
maribor,
müller,
avtomobil,
črna,
luknja
